Inovativna rešitev za zdravo bivalno okolje in manjšo položnico
Plesen, ki se pojavi na vlažnih stenah, je pogost problem v domovih in ga ne smemo zanemariti zaradi škodljivih učinkov, ki jih lahko ima na zdravje odraslih in otrok. Plošče iz kalcijevega silikata zaradi svoje kapilarnosti, visoke prepustnosti za paro in močne alkalnosti ustvarjajo neugodno okolje za nastanek in razmnoževanje plesni. Odlične izolacijske lastnosti tega materiala, ki odpravljajo toploto v zidovih, povečujejo učinkovitost ogrevanja in udobje doma, kar zmanjšuje stroške.
Kaj je kalcijev silikat?
Kalcijev silikat se proizvaja s silicijem, apnom in organskimi vlakni, stisnjenimi v avtoklavu pri približno 100°C. Prednosti tega proizvodnega procesa niso zanemarljive. Sanitarne plošče, v primerjavi z drugimi izdelki na trgu, ki temeljijo na kalcijevem silikatu, imajo najnižji upor pri difuziji pare in zelo visoko odpornost proti stiskanju; ne vsebujejo škodljivih snovi za zdravje ali okolje, zato se pogosto uporabljajo tudi v biogradnji. Surovine so naravno dostopne v skoraj neomejenih količinah, onesnaževanje okolja, ki ga povzroča proizvodnja, pa se nanaša le na porabo energije, potrebne za proces v avtoklavu. Ob rušenju se kalcijev silikat lahko odstrani na odlagališču kot običajni gradbeni material. Sanacijske plošče so negorljive (razred reakcije na ogenj A1), odporne na temperature do 1000°C, se ne starajo, so odporne proti plesni in gnilobi.
Preprečevanje nastanka plesni
Običajno se plesen najbolj kopiči na najhladnejših območjih sten (zunanje stene, tramovi ali stebri brez izolacije), saj vodna para, ob stiku s hladnimi površinami kondenzira in ustvari vlago. Vlaga, skupaj z nezadostnim prezračevanjem, v okolju z vrednostmi pH med 3 in 10 ter prisotnostjo hranilnih organskih snovi (nečistoče, prah, celuloza v barvah in tapetah), ustvarja idealno okolje za razmnoževanje plesni.
Notranja izolacija
Sanacijske plošče iz kalcijevega silikata
Zaradi visoke prepustnosti kalcijevega silikata vlaga prodre v plošče, se razširi v njih in postopoma vrača v okolje, ko je manj vlažno. Vlaga ne prodira skozi izolacijski sloj, ker ta tvori eno telo z zidom, na katerega je pritrjen. Če vlaga, ko prodre v plošče, doseže spodnjo zidno površino, lahko pride do kondenzacije, vendar se ustvarjena vlaga ponovno absorbira kapilarno s strani kalcijevega silikata in ponovno razprši po površini. Odsotnost vlage in pH 10,3 kalcijevega silikata ustvarjata neugodno okolje za razmnoževanje plesni.
Drugi izolacijski sistemi
Zaradi slabe prepustnosti večina tradicionalnih sistemov, vlago, ki se infiltrira pod izolacijski sloj, ohranja vlago ujeto med izolacijo in zidom. Tako ob stiku z zidom spodaj povzroči kondenzacijo in posledično ustvari idealno okolje za razmnoževanje plesni. Ohranjanje vlage pod klasičnimi izolacijskimi materjali, povzroča plesen, nasiči izolacijo in jo tako naredi manj učinkovito. Za tesnjenje izolacijskega sloja in preprečitev teh težav se lahko uporabi t. i. parna zapora, vendar, če ni nameščena pravilno in če ni dolgoročno popolnoma ohranjena, lahko še bolj oteži izhlapevanje in lahko samo poslabša razmere (navadna električna vtičnica lahko predstavlja pot, skozi katero lahko vlaga prodre pod izolacijski sloj).
Prednosti notranje izolacije
Notranja izolacija predstavlja učinkovito alternativo zunanji izolaciji, pri čemer ponuja več prednosti:
Prostori se hitreje ogrejejo, saj ni potrebno ogrevati zunanjih sten.
Zadostujejo manjše debeline izolacije.
Izvedba je preprosta in jo je mogoče izvesti znotraj posameznih stanovanjskih enot v večstanovanjskih zgradbah.
Še posebej uporabna je pri stavbah z umetniškimi ali spomeniškimi fasadami.
